Glutamin: kot prehransko dopolnilo za imunost in zdravje črevesja?

Q: Pomáhá glutamin imunitnímu systému sportovců?

Navzdory teorii o poklesu glutaminu po dlouhém výkonu studie (Gleeson 2008, Nieman a Pedersen 2000) neprokázaly, že suplementace glutaminem zlepšuje imunitní markery. Udržení hladiny glutaminu v krvi se na imunitě neprojevilo.

Q: Podporuje glutamin svalový růst a regeneraci?

Aktuálně neexistuje důkaz, že samotný glutamin stimuluje růst svalů nebo zabraňuje jejich rozpadu. Pokud přijímáte dostatek bílkovin s plným spektrem esenciálních aminokyselin, suplementace glutaminem nepřináší žádný extra přínos.

Q: Má glutamin smysl jako doplněk stravy?

Pro zdravé sportovce s dostatečným příjmem bílkovin ze stravy neexistují dostatečné vědecké důkazy pro suplementaci glutaminem. Vhodnější je zaměřit se na kvalitní bílkoviny s plným spektrem esenciálních aminokyselin.

31. marec 2026Michal JetelinaŠt. komentarjev: 0

Oznake

Prehranska dopolnila Aminokisline

L-glutamin je neesencialna aminokislina, ki je v človeškem telesu zastopana v največji količini – predstavlja največji delež prostih aminokislin tako v skeletnih mišicah kot v krvni plazmi. Dopolnilu se pripisujejo anabolične in imunostimulacijske lastnosti. Kako pa na to gleda sodobna športna znanost?

L-glutamin kot prehransko dopolnilo za športnike – imunost in regeneracija

Biološke funkcije glutamina

V organizmu ima glutamin vrsto nenadomestljivih vlog, ki segajo daleč onkraj same gradnje mišic:

Transport dušika

Glavno sredstvo za prenos dušika med tkivi

Podpora imunosti

Primarni vir energije za limfocite in celice črevesne sluznice

Predhodnik antioksidantov

Nujen za sintezo glutationa, ključnega notranjega antioksidanta

Obljube proizvajalcev proti znanstveni resničnosti

Običajna prehrana, bogata z beljakovinami, dnevno zagotovi približno 3 do 6 gramov glutamina, kar je v normalnih okoliščinah zadostno. Po zahtevnem telesnem naporu pa pride do znižanja njegove ravni v krvni plazmi. Prav izčrpanje zalog glutamina se pogosto povezuje z oslabitvijo imunosti pri vzdržljivostnih športnikih (Parry-Billings et al., 1992).

Če bi po zahtevnem treningu želeli preprečiti izrazit padec njegove ravni, bi morali dopolnjevati približno 0,1 g na kilogram telesne teže vsakih 30 minut do 2 do 3 ure (Nieman in Pedersen, 2000). Poglejmo si konkretne trditve podrobneje:

1. Imunski sistem in preprečevanje bolezni

Po dolgi telesni aktivnosti (50–70 % VO2max, npr. polmaraton ali maraton) raven glutamina v krvi pade za 10 do 30 %, ta znižana raven pa traja več ur (Castell et al., 1997; Walsh et al., 1998). Po teoriji bi to lahko ustvarilo prehodno okno oslabljenega imunskega sistema.

Študija Castell, Poortmans in Newsholme (1996) je res našla pozitivno povezavo med suplementacijo 5 g glutamina takoj po maratonski tekmi in nižjo pojavnostjo okužb. Ta študija pa ni merila ravni glutamina, kar je metodološka pomanjkljivost. Ni mogoče natančno določiti, kakšen vpliv je imel ta odmerek na raven glutamina. Zelo verjetno pa tako majhna količina le stežka prepreči padec glutamina v krvi.

Verdikt: Novejše študije Gleeson (2008), Gleeson in Bishop (2000) ter Nieman in Pedersen (2000) niso potrdile nobenega vpliva suplementacije glutamina na imunske označevalce – niti pri višjih odmerkih 0,1 g/kg, ki so ohranili raven glutamina v normalnih mejah.

2. Absorpcija tekočin in rehidracija

Absorpcijo vode je mogoče pospešiti z dodajanjem sladkorja in soli, ker voda naravno sledi gibanju teh snovi. Glutamin deluje podobno – študije potrjujejo, da v rehidracijskih raztopinah telesu pomaga hitreje črpati tekočine kot čista voda (Silva et al., 1998).

Verdikt: V praksi pa ta učinek ni bil preverjen in bi bil verjetno zanemarljiv. Phillips (2007) ni dokazal, da bi glutamin kakor koli pomagal povečati telesno zmogljivost. Poleg tega je glutamin v gotovih napitkih nestabilen – zato se vanje sploh ne dodaja.

3. Zaščita in rast mišične mase

V študiji Wilkinson et al. (2006) je bilo nakazano, da je vnos glutamina skupaj z ogljikovimi hidrati in esencialnimi aminokislinami rahlo omejil razgradnjo mišic v poznejših fazah regeneracije – praktični pomen pa je zaenkrat nejasen.

Verdikt: Ne obstaja noben dokaz, da sam glutamin spodbuja mišično rast ali preprečuje njeno razgradnjo. Za zmanjšanje katabolizma je primernejša silova vadba in zadosten vnos beljakovin s polnim spektrom esencialnih aminokislin (Borsheim et al., 2002).

4. Sinteza glikogena v mišicah

Študija Bowtell et al. (1999) je nakazala, da lahko glutamin v prvi fazi regeneracije podpre sintezo glikogena. Metodološko kakovostnejša študija Wilkinson et al. (2006) pa te teze ni potrdila.

Verdikt: Dodajanje glutamina v napitek, ki vsebuje ogljikove hidrate in esencialne aminokisline, nima nobenega vpliva na boljšo resintezo glikogena v mišicah.

5. Mišična poškodba in bolečina

Obstajajo določeni znanstveni namigi, da lahko glutamin pomaga preprečevati mišično poškodbo in bolečino po vzdržljivostnem naporu. Vendar poškodba mišic, povzročena s telesno aktivnostjo, sama po sebi ne zniža ravni glutamina v krvi.

Verdikt: Ne obstajajo znanstveni dokazi, da bi glutamin pomagal pri popravilu in regeneraciji mišičnega tkiva (Walsh et al., 1998), niti o zmanjšanju mišične bolečine v primerjavi s placebom.

Zaključek za športnike

Kljub temu da je L-glutamin obsežno promoviran kot dopolnilo za imunost, zmanjšanje mišične poškodbe in katabolizma ali mišično rast, ne obstaja dovolj dokazov, da bi bilo to res tako. Veliko primerneje je osredotočiti se na zadosten vnos kakovostnih beljakovin (meso, jajca, sirotkin protein) s polnim spektrom esencialnih aminokislin.

Viri informacij

Nieman DC, Pedersen BK, eds. (2000). Nutrition and exercise immunology. CRC Press.
Parry-Billings M, Budgett R, Koutedakis Y, et al. (1992). Plasma amino acid concentrations in the overtraining syndrome. Med Sci Sports Exerc, 24(12):1353–1358.
Rennie MJ, MacLellan PA, Hundal HS, et al. (1989). Skeletal muscle glutamine concentration and muscle protein turnover. Clin Exp, 38:47–51.
Ardawi MSM, Newsholme EA. (1994). Glutamine metabolism in lymphoid tissues. In: Haussinger D, Sies H, eds. Glutamine metabolism in mammalian tissues. Springer-Verlag, 235–246.
Bowtell JL, Gelly K, Jackman ML, et al. (1999). Effect of oral glutamine on whole body carbohydrate storage during recovery from exhaustive exercise. J Appl Physiol, 86:1770–1777.
Silva AC, Santos-Neto MS, Soares AM, et al. (1998). Efficacy of a glutamine-based oral rehydration solution on electrolyte and water absorption. J Pediatr Gastroenterol Nutr, 26(5):513–519.
Phillips GC. (2007). Glutamine: The nonessential amino acid for performance enhancement. Curr Sports Med Rep, 6(4):265–268.
Borsheim E, Tipton K, Wolf S, Wolfe R. (2002). Essential amino acids and muscle protein recovery from resistance exercise. Am J Physiol Endocrinol Metab, 283(4):E648–E657.
Wilkinson SB, Kim PL, Armstrong D, Phillips SM. (2006). Addition of glutamine to essential amino acids and carbohydrate does not enhance anabolism in young human males following exercise. Appl Physiol Nutr Metab, 31(5):518–529.
Walsh NP, Blannin AK, Robson PJ, Gleeson M. (1998). Glutamine, exercise and immune function: Links and possible mechanisms. Sports Med, 26:177–191.
Castell LM, Poortmans JR, Newsholme EA. (1996). Does glutamine have a role in reducing infections in athletes? Eur J Appl Physiol, 73:488–490.
Castell LM, Poortmans JR, Leclercq R, et al. (1997). Some aspects of the acute phase response after a marathon race, and effect of glutamine supplementation. Eur J Appl Physiol, 75:47–53.
Gleeson M, Bishop NC. (2000). Modification of immune responses to exercise by carbohydrate, glutamine and antioxidant supplements. Immunol Cell Biol, 78:554–561.
Gleeson M. (2008). Dosing and efficacy of glutamine supplementation in human exercise and sport training. J Nutr, 138(10):2045S–2049S.
Jeukendrup A, Gleeson M. (2025). Sport nutrition (4th ed.). Human Kinetics.