Kreatin za vzdržljivostne športnike: Kakšne so njegove koristi in tveganja?

4. april 2026Michal JetelinaŠt. komentarjev: 0

Kreatin je že dolgo eno izmed najbolj raziskanih prehranskih dopolnil na trgu. Medtem ko so njegove koristi za gradnjo mišične mase, moči in eksplozivnosti v povezavi s silovim treningom dobro dokazane, je pri vzdržljivostnih športih situacija bolj zapletena. Kakšne so torej resnične koristi kreatina za vzdržljivostne športnike in v kakšnih situacijah nas lahko nasprotno upočasni?

Kreatin za vzdržljivostne športnike – tekači na tekmi

Zakaj kreatin nima pomembnega vpliva na vzdržljivostno zmogljivost?

Pri vzdržljivostni vadbi se večina celične energije (ATP) obnavlja z aerobnim zgorevanjem ogljikovih hidratov in maščob (oksidativna fosforilacija v mitohondrijih), zato je skupni prispevek cepitve fosfokreatina k proizvodnji energije minimalen. Kreatin, ki ga zaužijemo in shranimo v mišicah, se spremeni v fosfokreatin, ki služi kot zaloga hitre energije za zelo intenzivne anaerobne mišične kontrakcije (šprint, silovo vadbo ipd.).

Čeprav med kreatinom in aerobnim metabolizmom obstaja povezava v obliki tako imenovanega „shuttle sistema“ (prenosnega sistema). V okviru tega mehanizma kreatin deluje kot znotrajcelični kurir, ki prevzame visokoenergijsko fosfatno skupino iz ATP, nastalega v mitohondrijih, in jo prenese neposredno do mesta porabe – torej do krčečih se mišičnih vlaken. Znanstveni podatki pa potrjujejo, da pri enakomernem submaksimalnem naporu razpoložljivost kreatina in fosfokreatina za to difuzijo preprosto ni omejujoč dejavnik.

Kreatin prav tako nima vpliva na porabo kisika, izmenjavo dihalnih plinov in celo ne na koncentracijo laktata v krvi. Pri aerobni telesni zmogljivosti torej količina fosfokreatina za celice ni omejujoč dejavnik (Jones et al., 2002).

Kje lahko kreatin pomaga vzdržljivostnim športnikom?

Kljub temu obstajajo določeni znanstveni podatki, ki kažejo, da je kreatin lahko smiseln za vzdržljivostne športnike v specifičnih situacijah (Forbes et al., 2023):

Eksplozivnost v kritičnih trenutkih
Kreatin omogoča hitrejše ustvarjanje energije ob nenadni spremembi tempa, lovljenju napada nasprotnika ali silovitem finišu v cilj.
Boljši šprinti znotraj daljšega napora
Pri elitnih triatloncih je kreatin izboljšal zmogljivost pri kratkih šprintih za 18 % (Engelhardt et al., 1998). Pri kolesarjih je pomagal pri zaključnih šprintih na 1 in 4 km (Tomcik et al., 2018), pri plavalcih pa je pospešil zadnjih 50 m v okviru 400-metrske tekme (Anomasiri et al., 2004).
Odlaganje mišične utrujenosti
Hitra obnova ATP s pomočjo fosfokreatina porablja vodikove ione, s čimer blaži zakisanje neposredno znotraj mišičnih celic in odlaga nastop utrujenosti. Ne ustavi nastajanja laktata, ampak omili kislo okolje na mestu mišičnega dela.
Obnova glikogena in regeneracija
V kombinaciji z ogljikovimi hidrati kreatin olajša sintezo glikogena. Obstajajo tudi dokazi, da po vzdržljivostni aktivnosti zmanjša oksidativni stres in vnetje, s čimer pospeši regeneracijo.
Zaščita hitrih mišičnih vlaken
Med treningškimi tabori z visokim obsegom obremenitve vzdržljivostnim športnikom grozi izguba lastnosti hitrih mišičnih vlaken. Živalske študije nakazujejo, da lahko kreatin pomaga te lastnosti ohraniti, kar je nujno za ohranjanje hitrosti in sposobnosti šprinta (Putman et al., 2015).

Kdaj nas lahko kreatin upočasni? Past telesne teže

Glavni mehanizem, s katerim lahko kreatin škoduje vzdržljivostnim športnikom, je porast telesne teže. Suplementacija (predvsem v fazi nasičevanja) običajno vodi do zadrževanja vode in porasta telesne teže za približno 1 do 2 kilograma, lahko pa tudi več, če bi prišteli še porast mišične mase.

Ta porast telesne teže deli vzdržljivostne športe na dve kategoriji:

Slabost
Športi, kjer nosiš lastno težo
Npr. tek – dodatne kilograme mora športnik nositi s seboj. Študija (Balsom et al., 1993) je pokazala poslabšanje časov pri tekaškem teku v naravi pri skupini, ki je jemala kreatin, prav zaradi porasta teže za 0,5–1 kg.
Brez slabosti
Športi brez "lastne gravitacijske obremenitve"
Npr. kolesarstvo, plavanje – pridobljena teža ne predstavlja bistvene slabosti. Študija pri kolesarjih je pokazala, da povečana teža zaradi kreatina ni imela negativnega vpliva na zmogljivost niti pri 8-odstotnem klancu (Tomcik et al., 2018).

Praktični povzetek

Kreatin ima v vzdržljivostnem športu manjšo, a teoretično nezanemarljivo vlogo, še posebej če se v tvoji disciplini spreminja tempo, prihaja do napadov ali odloča ciljni šprint.

Kolesarji, plavalci in triatlonci lahko izkoristijo prednosti boljšega napada in finiša, brez večjih skrbi, da jih dodatna teža upočasni.
Kreatin lahko pomaga tudi tekačem na srednje proge, tekačem na smučeh, biatloncem, kajakašem in veslačem.
Za tekače in maratonce je lahko porast teže med tekmovalno sezono kontraproduktiven. Bolj smiseln je v pripravljalnem obdobju ali pri silovi pripravi. Odmerjanje brez faze nasičevanja (okoli 3 g/dan) lahko pomaga izogniti se neželenemu porastu teže.
Hibridni športniki, ki želijo doseči tako visoko raven aerobne zmogljivosti kot eksplozivnost in moč. Ali pa tekači, ki želijo večjo mišično maso in ne tekmujejo za absolutne čase – tudi pri 90 kg je maraton mogoče preteči pod 3 urami.
Pri čisti vzdržljivostni zmogljivosti kreatin ne pomaga, naj gre za maraton ali polmaraton.
Kreatin za podporo regeneracije je zelo učinkovit – lahko pospeši obnovo glikogena po izčrpavajočih treningih. Treba ga je jemati dolgoročno, ni pa pomembno, ali ga vzamemo pred ali po treningu.

Zaključek za vzdržljivostne športnike

Kreatin za večino vzdržljivostnih športnikov ni prehransko dopolnilo za sam dolgi vzdržljivostni napor ali „dan tekme“, lahko pa je dragoceno dopolnilo v zahtevnih treninških blokih za maksimiranje regeneracije in gradnjo mišic za naslednjo obremenitev. Vzdržljivostni športniki naj kreatin uporabljajo v skladu s svojimi cilji in naj imajo v mislih negativni učinek v smislu povečane telesne teže.


Viri informacij
  1. Jones, A. M., Carter, H., Pringle, J. S. M., & Campbell, I. T. (2002). Effect of creatine supplementation on oxygen uptake kinetics during submaximal cycle exercise. Journal of Applied Physiology, 92(6), 2571–2577.
  2. Tomcik KA, Camera DM, Bone JL, et al. Effects of Creatine and Carbohydrate Loading on Cycling Time Trial Performance. Med Sci Sports Exerc. 2018;50(1):141–150.
  3. Engelhardt M, Neumann G, Berbalk A, Reuter I. Creatine supplementation in endurance sports. Med Sci Sports Exerc. 1998;30(7):1123–9.
  4. Balsom PD, Harridge SDR, Soderlund K, Sjodin B, Ekblom B. (1993). Creatine supplementation per se does not enhance endurance exercise performance. Acta Physiologica Scandinavica, 149: 521–523.
  5. Putman CT, Gallo M, Martins KJ, et al. Creatine loading elevates the intracellular phosphorylation potential and alters adaptive responses of rat fast-twitch muscle to chronic low-frequency stimulation. Appl Physiol Nutr Metab. 2015;40(7):671–82.
  6. Anomasiri W, Sanguanrungsirikul S, Saichandee P. Low dose creatine supplementation enhances sprint phase of 400 meters swimming performance. J Med Assoc Thai. 2004;87 Suppl 2:S228–32.
  7. Forbes SC, Candow DG, Neto JHF, et al. Creatine supplementation and endurance performance: surges and sprints to win the race. Journal of the International Society of Sports Nutrition, 20(1), 2023.
  8. Jeukendrup, A., & Gleeson, M. (2025). Sport nutrition (4th ed.). Human Kinetics

Več člankov

Komentarji (0)

Za ta članek ni komentarjev. Bodite prvi, ki bo dodal sporočilo.

Napišite komentar