Maltitol v živilih - funkcija in varnost

Maltitol spada med sladkorne alkohole (poliole) in se v živilski industriji široko uporablja kot nadomestek saharoze (običajnega sladkorja). Najdemo ga v sladkarijah, nizkokaloričnih živilih, proteinskih ploščicah, namazih ali „fit“ različicah sladic. Zaradi sladkega okusa in nižje energijske vrednosti se lahko zdi kot idealna rešitev za omejitev vnosa sladkorja – realnost pa je nekoliko bolj zapletena.

Kako nastane maltitol in zakaj se uporablja?

Maltitol se proizvaja s hidrogenacijo maltoze (t. i. sladnega sladkorja) iz škroba.
Zanj so značilni:

• približno 75–90 % sladkosti saharoze,

• nižjo energijsko vrednostjo (≈ 2,1 kcal/g v primerjavi s 4 kcal/g pri sladkorju),

• nižjim glikemičnim indeksom (GI ≈ 35).

To pomeni, da maltitol počasneje zvišuje raven glukoze v krvi, vendar nikoli ničelno – še vedno ima merljiv vpliv na glikemijo. Zato ni povsem primeren za osebe s sladkorno boleznijo, če se uporablja v večji količini.

S tehnološkega vidika je priljubljen, ker:

• se obnaša podobno kot sladkor (zagotavlja teksturo, stabilnost, volumen),

• ima prijeten okus brez grenkega priokusa, značilnega za druge poliole,

• in je cenovno dostopen.

Proizvajalci ga tako uporabljajo ne le za zmanjšanje vsebnosti sladkorja, temveč včasih tudi kot cenejši nadomestek delov surovin.

Vir: fjingredients.eu

Presnova maltitola

• Približno 40–50 % zaužitega maltitola se razgradi v tankem črevesu na glukozo in sorbitol, ki se nato vsrkata in presnavljata po običajnih poteh.

• Preostanek (približno polovica) preide v debelo črevo, kjer ga bakterije fermentirajo v maščobne kisline s kratko verigo (SCFA), ogljikov dioksid in vodik.

• Ta proces lahko povzroči napihnjenost, občutek polnosti ali laksativni učinek, zlasti pri višjem vnosu.

Toleranca je individualna, vendar lahko odmerki nad 30–40 g/dan pri bolj občutljivih osebah povzročijo prebavne težave.

Vir: canva.com

Varnost in zdravstveni učinki

Po dostopnih študijah in zaključkih EFSA in FDA je maltitol obravnavan kot varen.
Njegove prednosti:

• nižja energijska vrednost,

• počasnejše vsrkavanje glukoze,

• ne škoduje zobem (ne spodbuja nastanka zobne gnilobe).

Možne slabosti:

• pri visokih odmerkih laksativni učinek in napihnjenost,

• pri nekaterih osebah z motnjami prebave (npr. IBS) lahko povzroči neugodje,

• pri prekomernem uživanju še vedno prispeva k energijskemu vnosu, in torej tudi k pridobivanju teže.
  

Maltitol in telesna teža

Čeprav ima nižjo kalorično vrednost kot sladkor, maltitol še vedno zagotavlja energijo.
Če ga uživamo pogosto in v veliki količini (npr. v „low sugar“ sladkarijah), lahko prispeva k presežku kalorij enako kot drugi ogljikovi hidrati.
Trditev „low calorie“ tako ne pomeni, da po danem živilu ni mogoče pridobiti teže.

Za konec

Maltitol je lahko uporabno sladilo za zmanjšanje vsebnosti sladkorja in energije v živilih. V večji količini pa lahko povzroči prebavne težave in še vedno prispeva k energijskemu vnosu. Za običajnega potrošnika velja – majhna količina ne škodi, vendar je lahko vsakodneven in visok vnos za prebavo in presnovo neprimeren.

Viri:

1. The low glycemic index and health benefits of polyols as sugar substitutes Livesey, G. PMID: 19087449 Nutr Res Rev. 2003 Dec;16(2):163–91. doi: 10.1079/NRR200371.
2. A. Black, M. Spence, R. O. McMahon, G. J. Cuskelly, C. N. Ennis, D. R. McCance, I. S. Young, P. M. Bell, and S. J. Hunter et al. The impact of eucalyptus gum on glucose and insulin metabolism Published online September 1, 2002, at: Diabetes Metab Res Rev. PMID: 12469372.
3. GR Gibson; HM Probert; JV Loo; RA Rastall; MB Roberfroid Modulation of human colonic microbiota through diet: a revised prebiotic paradigm Doi: 10.1079/NRR200479; PMID: 19087444 Nutr Res Rev. 2004 Jun;17(2):259–75.
   
4. Saraiva, A., Carrascosa, C., Raheem, D., Ramos, F., & Raposo, A. (2020). Maltitol: Analytical determination methods, applications in the food industry, metabolism and health impacts. Nutrients, 12(8), 2194. https://doi.org/10.3390/nu12082194